Mobing – psihično in čustveno nasilje na delovnem mestu (trpinčenje) – smo prepovedali in uzakonili v Zakonu o delovnih razmerjih, v 6. a členu. Zanj je predpisana odškodninska odgovornost delodajalca, če ta ne stori vsega, kar je v njegovi moči, da bi mobing pravočasno preprečil. Praviloma vse gospodarske krize, tudi Covid-19, ki smo ji priča sedaj, povzročijo tudi krizo vrednot ter medosebnih odnosov in močno povečujejo tveganje za pojav mobinga v organizaciji. Četudi trenutno delate od doma, iz tega niste izvzeti.

Mobing pomeni velike posledice za posameznika, zaposlene in organizacijo, ki se izražajo tudi v uspešnosti in tudi stroškovni učinkovitosti organizacij. Zato je večina organizacij že sprejela ukrepe za preprečevanje mobinga in določila tudi tako imenovanega zaupnika za preprečevanje mobinga – osebo, ki ji zaposleni lahko zaupajo poskuse mobinga in ki je usposobljena, da prepoznava neprimerne oblike vedenja, svetuje ljudem z izkušnjo mobinga ter ukrepa v skladu s pooblastili oziroma preda zadevo v reševanje pristojnim organom ter da ustrezne informacije žrtvi mobinga.

Primer mobinga in znaki mobinga - Pojavne oblike mobinga razvrščamo v pet zaokroženih skupin na podlagi vrste neustreznega vedenja oziroma napada.

1 Vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na (samo)izražanje in komuniciranje posameznika.

2  Vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na osebo kot socialno bitje in ogroža njene socialne stike.

3 Vedenje in ravnanje, ki predstavlja napad na osebni ugled.

4 Vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na kakovost delovne in organizacijske vloge (delovnega mesta).

5 Vedenje in ravnanje, ki pomeni neposreden napad na zdravje posameznika oz. skupine.

Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično ravnanje, z vidika organizacije pa škodljivo ravnanje, ki povzroča poslovno škodo.

DELO ZAUPNIKA ZA PREPREČEVANJE MOBINGA

Zaupnik za preprečevanje mobinga opravlja tri med seboj povezane funkcije in vloge: preventivno, svetovalno ter formalno.

Zaupnik  “bdi” nad kulturo organizacije in v svoji preventivni vlogi izvaja aktivnosti, ki spodbujajo konstruktivna vedenja zaposlenih. V svoji svetovalni vlogi prepoznavana in analizira morebitna odklonska in neustrezna vedenja in ravnanja ter svetuje posameznikoma s tovrstnimi izkušnjami. Če glede na svoje strokovno znanje in kompetence ugotovi in presodi, da resnično obstaja sum za mobing, začne izpolnjevati svojo formalno vlogo in postopa v skladu s svojimi pooblastili in prisojnostmi, ki jih določa zakonodaja in interni akti organizacije.

POSLEDICE MOBINGA ZA ORGANIZACIJO

Za podjetja pomeni mobing velike stroške. Bolniška zaradi mobinga je pogost izhod zaposlenih, ki so podvrženi mobingu. Včasih se bolniška odsotnost zaradi mobinga lahko celo razvije v postopke ugotavljanja invalidnosti. Mobing v službi pa zelo vpliva tudi na višjo fluktuacijo zaposlenih. Vse navedeno vodi k zmanjševanju socialne varnosti za zaposlene. Strokovnjaki si niso enotni glede vseh stroškov mobinga za organizacijo, enotni pa so, da so ti precejšnji.

Najbolj izstopajo:

  • slabšanje delovne klime – organizacija zaradi pojava mobinga občuti upadanje pripadnosti podjetju, nizko stopnjo zadovoljstva zaposlenih in slabšanje odnosov;
  • zmanjšanje produktivnosti – nastane kot posledica slabih odnosov in slabega sodelovanja;
  • težave z motivacijo zaposlenih – motivacija za delo je ogrožena zaradi številnih negativnih vzgibov, ki vladajo v organizaciji;
  • zmanjšanje inovativnosti – zmanjšajo se inovativni prispevki posameznikov in krnijo njihove ustvarjalne zmožnosti;
  • zmanjšanje poslovnega ugleda – v dobi, ko svetu vladajo tri čarobne črke www, novica o morebitnem mobingu v določeni organizaciji hitro obkroži svet in negativno vpliva na splošen ugled podjetja;
  • povečanje fluktuacije – organizacije se zaradi mobinga spopadajo z veliko fluktuacijo, ključni kadri odhajajo drugam, tudi v tujino, in to še bolj hromi delovno uspešnost;
  • več absentizma – ne le žrtev, tudi drugi zaposleni so pogosteje odsotni zaradi slabih delovnih odnosov in zaradi upada imunosti tudi pogosteje obolevajo;
  • višji stroški – organizacije imajo višje stroške tudi zaradi odpravnin, odškodnin, dragih pravnih postopkov v zvezi z mobingom ter drugimi storitvami zunanjih svetovalcev.

Šikaniranje na delovnem mestu

Šikaniranje na delovnem mestu navaja Kazenski zakonik (197. člen) kot skupno imenovanje za spolno nadlegovanje, psihično nasilje, trpinčenje ali neenakopravno obravnavanje na delovnem mestu ali v zvezi z delom, ki drugega zaposlenega ponižuje ali v njem vzbuja prestrašenost. Izraz šikaniranje lahko vključuje tudi enkratna dejanja, ki po definiciji ne predstavljajo mobinga. Poleg tega v svojem osnovnem pomenu uporablja širše in ne le v delovnem okolju.

Trpinčenje na delovnem mestu

Kazenski zakonik trpinčenje na delovnem mestu razume kot del šikaniranja na delovnem mestu. Brez prislovnega določila kraja na delovnem mestu je torej trpinčenje pomensko širše od mobinga, saj vključuje tudi druga okolja (poleg službenega tudi domače okolje, odnos ljudi do živali …) Izraza mobing in trpinčenje na delovnem mestu pokrivata podobno referenčno polje. Vendarle mobing po definiciji predvideva še natančno določen namen povzročitelja/povzročiteljev, ki ga zakonska definicija trpinčenja na delovnem mestu ne zajema. Zato izraza nista popolni sopomenki.

Mobing v javni upravi

Za javne uslužbence velja prvih dvajset določb Zakona o delovnih razmerjih, drugače pa uslužbenska razmerja posebej ureja Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 63/2007 – UPB-3), ki preprečuje mobing zlasti s 15. in 15. a členom, ki delodajalca zavezujeta, da mora javnega uslužbenca varovati pred šikaniranjem in ravnanjem, ki ogrožajo opravljanje njegovega dela, prepovedujeta pa tudi fizično, verbalno in neverbalno ravnanje, ki temelji na osebnih okoliščinah in ki ustvarja zastraševalno, žaljivo ali sramotilno delovno okolje ter žali osebno dostojanstvo javnega uslužbenca.  Prvi odstavek 15. člena tako pravi, da mora javnega uslužbenca delodajalec varovati pred šikaniranjem, grožnjami in podobnimi ravnanji, ki ogrožajo opravljanje njegovega dela. Dodatno 15. a člen opredeli načelo prepovedi nadlegovanja: prepovedano je vsako fizično, verbalno ali neverbalno ravnanje ali vedenje javnega uslužbenca, ki temelji na kateri koli osebni okoliščini in ustvarja zastrašujoče, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo delovno okolje za osebo ter žali njeno dostojanstvo.

Znaki mobinga

Znake mobinga in njegove pojavne oblike razvrščamo v pet zaokroženih skupin na podlagi vrste neustreznega vedenja oz. napada:

  • vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na (samo)izražanje in komuniciranje posameznika;
  • vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na osebo kot socialno bitje in ogroža njene socialne stike;
  • vedenje in ravnanje, ki predstavlja napad na osebni ugled;
  • vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na kakovost delovne in organizacijske vloge (delovnega mesta);
  • vedenje in ravnanje, ki pomeni neposreden napad na zdravje posameznika oz. skupine.

Napadi na (samo)izražanje in komuniciranje

  • omejevanje možnosti izražanja in komuniciranja, ki ga izvaja nadrejeni;
  • omejevanje možnosti izražanja in komuniciranja, ki ju izvajajo sodelavci;
  • seganje v besedo, odvzem besede;
  • kričanje in zmerjanje;
  • nenehno kritiziranje dela;
  • kritiziranje osebnega življenja;
  • dajanje nejasnih pripomb;
  • zastraševanje po telefonu;
  • pisne grožnje;
  • ustne grožnje;
  • izmikanje neposrednim stikom, odklonilne geste in zbadanje.

Napadi, ki ogrožajo socialne stike žrtve

  • z žrtvijo se nihče ne želi več pogovarjati;
  • ignoriranje, ko žrtev koga sama nagovori;
  • premestitev v delovne prostore, oddaljene od sodelavcev;
  • prepoved pogovora z žrtvijo;
  • splošna ignoranca sodelavcev.

Napadi, ki ogrožajo osebni ugled žrtve

  • obrekovanje;
  • širjenje govoric;
  • poskusi smešenja žrtve;
  • izražanje domnev, da je žrtev psihični bolnik;
  • poskusi prisile v psihiatrični pregled;
  • norčevanje iz telesnih hib;
  • oponašanje tipičnih vzorcev vedenja z namenom, da se žrtev osmeši;
  • napad na politično ali versko prepričanje žrtve;
  • norčevanje iz zasebnega življenja;
  • norčevanje iz narodnosti;
  • siljenje k opravljanju nalog, ki negativno vplivajo na samospoštovanje žrtve;
  • neargumentirano ali žaljivo ocenjevanje delovnih prizadevanj;
  • nenehen dvom o poslovnih odločitvah žrtve;
  • žrtev je pogosto deležna kletvic in obscenih izrazov.

Napadi na delovno mesto

  • žrtev ne prejema več novih delovnih nalog;
  • žrtvi so odvzete vse delovne naloge;
  • dodeljevanje nesmiselnih delovnih nalog;
  • dodeljevanje nalog pod ravnjo kvalifikacije;
  • dodeljevanje novih in novih nalog;
  • dodeljevanje nalog, ki žalijo dostojanstvo;
  • dodeljevanje nalog nad ravnjo kvalifikacije;
  • poškodovanje delovnega mesta žrtve.

Napadi na zdravje

  • dodeljevanje zdravju škodljivih nalog;
  • grožnje s fizičnim nasiljem;
  • uporaba lažjega fizičnega nasilja;
  • fizična zloraba;
  • namerno povzročanje psihične škode.

Nadlegovanje v službi in njegove oblike

K neustreznim oblikam vedenja, ki pomenijo diskriminatorno ravnanje in lahko vodijo v mobing ter jih je treba ozavestiti in preprečevati, dodajam opis drugih neustreznih oblik vedenja, ki jih z eno besedo imenujemo nadlegovanje na delovnem mestu. Oblike nadlegovanja se delijo na pet skupin:

  1. nadlegovanje zaradi spola,
  2. nadlegovanje zaradi spolne usmerjenosti,
  3. nadlegovanje zaradi starosti,
  4. nadlegovanje zaradi izobrazbe,
  5. spolno nadlegovanje.

Ženske in moški so lahko na delovnem mestu deležni nadlegovanja le zaradi spola. Tako nadlegovanje je najpogostejše v organizacijah z neuravnoteženo spolno strukturo, žrtve pa so tisti, ki so v manjšini. Nadlegovanje zaradi spola so, fizična napadalnost in zastraševalno vedenje do osebe, sramotilno obrekovanje, blatenje ali žaljenje, posmehovanje zaradi spola; pripovedovanje laži, širjenje neresnic in govoric o spolnem življenju nadlegovane osebe (bodisi moškega, bodisi ženske).

Nadlegovanje zaradi spolne usmerjenosti izraža netolerantnost posamezne družbe in organizacije do spolno drugače usmerjenih. Zajema sramotilno obrekovanje ali žaljenje in zastraševalno vedenje do nadlegovane osebe zaradi njene drugačne spolne usmerjenosti. Sem štejemo še posmehovanje, poniževanje in širjenje nezaželenih zgodb, šal in komentarjev zaradi drugačne spolne usmerjenosti, pa tudi fizično napadalnost do osebe zaradi drugačne spolne usmerjenosti.

Prebivalstvo Evrope se stara, zato se je povečalo tudi nadlegovanje zaradi starosti. Čeprav je bilo že veliko storjenega za premagovanje stereotipov o starosti, pa se zaradi podaljševanja delovne dobe spet povečuje nestrpnost do starejših. Med oblike nadlegovanja zaradi starosti štejemo posmehovanje in poniževanje, neumestne šale, zgodbe in komentarje ter fizično napadalnost zaradi starosti. Potreba po obvladovanju tovrstne diskriminacije in nadlegovanja se premosorazmerno povečuje s potrebo po ustreznem ravnanju s starejšimi na delovnem mestu

Nadlegovanje zaradi drugačne ravni izobrazbe, kot jo ima nadlegovalec, je precej pogost pojav, vključuje pa zlasti posmehovanje ali poniževanje zaradi slabše izobrazbe. V to vrsto nadlegovanja štejemo tudi obrekovanje, sramotenje in žaljenje zaradi boljše izobrazbe, kot jo ima napadalec.

Posebna vrsta nadlegovanja je spolno nadlegovanje, o katerem smo kot družba javno spregovorili že pred več leti. Obstaja več oblik spolnega nadlegovanja.

  1. Verbalno spolno nadlegovanje: osvajanje, pogosto spolno tematiko, ki nadomešča službeno, nagovarjanje k zmenkom in nezaželenemu druženju, razglašanje spolnih podvigov, opolzke komentarje in nezaželene šale s spolno vsebino, siljenje k spolnosti, namigovanje, uporabo obscenega jezika in gest, na primer žvižganje, pa tudi nezaželena pisna sporočila s spolno vsebino.
  2. Neverbalno spolno nadlegovanje: strmenje v posamezne dele telesa in spolno sugestivne geste, kot je dotikanje lastnih spolnih organov, razkazovanje spolnih organov, pohotne poglede in žaljivo spogledovanje.
  3. Fizično spolno nadlegovanje: nepotrebno dotikanje in trepljanje, ščipanje, nenehen vdor v intimno bližino (tesno približevanje), nezaželeno masažo vratu, ramen, nezaželeno ali vsiljeno objemanje in poljubljanje, spolni napad (poskus posilstva) in vsiljen spolni odnos (posilstvo).
  4. Karierno spolno nadlegovanje: ponujanje ugodnosti v obliki napredovanja, višje plače, sprejema v delovno razmerje ali kakšne druge bonitete, če nadlegovana oseba privoli v ravnanje spolne narave, recimo zmenek, spolne odnose.