Pogosta vprašanja in odgovori

Komu je program namenjen?

Program je namenjen vsem, ki želijo prepoznati mobing že v samem začetku in pravočasno ukrepati v preprečevanju razvoja. Večina organizacij je že sprejela ukrepe za preprečevanje mobinga in imajo že usposobljenega zaupnika v organizaciji.

Kako poteka izpit?

Izpit je sestavljen iz dveh delov: teoretično preverjanje znanja (test) in praktično preverjanje znanja (vodenje pogovorov). Na koncu izobraževanja vsi, ki uspešno prestanejo preverjanje prejmejo certifikat MOBING ZAUPNIK.

Kakšni so predpogoji za udeležbo na izobraževanju?

Za udeležbo na izobraževanju ni predpogojev in se ga lahko udeleži vsak.

Kakšni so pogoji za pridobitev »certifikata MOBING ZAUPNIK«?

Pogoj za pridobitev certifikata je uspešno opravljeno preverjanje znanja.

Kaj je mobing in kako ga prepoznamo na delovnem mestu?

Mobing predstavlja sistematično nadlegovanje, trpinčenje ali izolacijo posameznika v delovnem okolju. Prepoznamo ga po ponavljajočih se negativnih dejanjih, kot so verbalno žaljenje, širjenje govoric, namerno oteževanje dela ali izolacija od sodelavcev, ki trajajo daljše obdobje.

Kakšne so posledice mobinga za žrtev in organizacijo?

Za žrtev mobinga so posledice lahko hude, vključno s psihološkimi težavami kot so depresija, anksioznost, izguba samozavesti in celo telesne težave. Za organizacijo mobing vodi v slabše delovno vzdušje, zmanjšano produktivnost, večjo fluktuacijo kadra in potencialne pravne posledice.

Kateri so najpogostejši vzroki za pojav mobinga na delovnem mestu?

Vzroki za mobing so lahko različni, vključno z nezadovoljstvom na delovnem mestu, slabim vodenjem, konkurenčnostjo med zaposlenimi, neurejenimi delovnimi razmerji ali osebnimi antipatijami.

Kako lahko organizacija prepreči mobing na delovnem mestu?

Organizacija lahko prepreči mobing s postavitvijo jasnih pravil in politik proti nadlegovanju, izobraževanjem zaposlenih in vodstva o mobingu, vzpostavitvijo učinkovitega sistema za prijavo in obravnavo primerov ter s spodbujanjem pozitivne organizacijske kulture.

Kakšni so pravni ukrepi proti mobingu na delovnem mestu v Sloveniji?

V Sloveniji je mobing urejen z Zakonom o delovnih razmerjih, ki delodajalcu nalaga, da mora zagotoviti varno in zdravo delovno okolje brez nadlegovanja ali trpinčenja. Žrtve mobinga lahko zahtevajo sodno varstvo in odškodnino.

Kako naj se žrtev mobinga odzove in kje lahko poišče pomoč?

Žrtev mobinga naj najprej poskuša rešiti težavo znotraj organizacije, če je to možno. Pomembno je, da dokumentira vsa dejanja mobinga. Za pomoč se lahko obrne na kadrovsko službo, varstvo pri delu, sindikat ali zunanje institucije, kot so inšpektorat za delo ali pravni svetovalci.

Kako vodje in kadrovniki prepoznajo in obravnavajo mobing?

Vodje in kadrovniki morajo biti usposobljeni za prepoznavanje znakov mobinga, kot so spremembe v vedenju zaposlenih, padec produktivnosti ali povečana odsotnost z dela. Pomembno je hitro in učinkovito ukrepanje, ki vključuje raziskovanje obtožb, posredovanje in, če je potrebno, sankcioniranje storilcev.

Kakšna je vloga sodelavcev pri prepoznavanju in preprečevanju mobinga?

Sodelavci igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju pozitivnega delovnega okolja. Lahko pomagajo z opazovanjem in prijavljanjem primerov mobinga, podporo žrtvam ter spodbujanjem kulture spoštovanja in sodelovanja.

Kako mobing vpliva na delovno vzdušje in produktivnost ekipe?

Mobing močno negativno vpliva na delovno vzdušje, saj ustvarja okolje strahu, nezaupanja in konfliktov. To vodi v zmanjšanje motivacije, sodelovanja in produktivnosti celotne ekipe.

Kako lahko žrtve mobinga okrepijo svojo psihološko odpornost in se zaščitijo?

Žrtve mobinga lahko okrepijo svojo odpornost z iskanjem zunanjih virov podpore, kot so svetovanje, terapevtske storitve ali skupine za samopomoč. Pomembno je, da žrtve razvijejo strategije za soočanje s stresom, vzpostavijo meje in se naučijo učinkovitih komunikacijskih veščin za obravnavo konfliktov.