Mobing – psihično in čustveno nasilje na delovnem mestu (trpinčenje) – smo prepovedali in uzakonili v noveli ZDR v 6. a členu. Zanj je predpisana odškodninska odgovornost delodajalca, če ta ne stori vsega, kar je v njegovi moči, da bi mobing pravočasno preprečil. Praviloma vse gospodarske krize, tudi Covid-19, ki smo ji priča sedaj, povzročijo tudi krizo vrednot ter medosebnih odnosov in močno povečujejo tveganje za pojav mobinga v organizaciji. Četudi trenutno delate od doma, iz tega niste izvzeti.

Mobing pomeni velike posledice za posameznika, zaposlene in organizacijo, ki se izražajo tudi v uspešnosti in tudi stroškovni učinkovitosti organizacij. Zato je večina organizacij že sprejela ukrepe za preprečevanje mobinga in določila tudi tako imenovanega zaupnika za preprečevanje mobinga – osebo, ki ji zaposleni lahko zaupajo poskuse mobinga in ki je usposobljena, da prepoznava neprimerne oblike vedenja, svetuje ljudem z izkušnjo mobinga ter ukrepa v skladu s pooblastili oziroma preda zadevo v reševanje pristojnim organom ter da ustrezne informacije žrtvi mobinga.

Pojavne oblike mobinga razvrščamo v pet zaokroženih skupin na podlagi vrste neustreznega vedenja oz. napada.

1 Vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na (samo)izražanje in komuniciranje posameznika.

2  Vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na osebo kot socialno bitje in ogroža njene socialne stike.

3 Vedenje in ravnanje, ki predstavlja napad na osebni ugled.

4 Vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na kakovost delovne in organizacijske vloge (delovnega mesta).

5 Vedenje in ravnanje, ki pomeni neposreden napad na zdravje posameznika oz. skupine.

Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično ravnanje, z vidika organizacije pa škodljivo ravnanje, ki povzroča poslovno škodo.

DELO ZAUPNIKA ZA PREPREČEVANJE MOBINGA

Zaupnik za preprečevanje mobinga opravlja tri med seboj povezane funkcije in vloge: preventivno, svetovalno ter formalno.

Zaupnik  “bdi” nad kulturo organizacije in v svoji preventivni vlogi izvaja aktivnosti, ki spodbujajo konstruktivna vedenja zaposlenih. V svoji svetovalni vlogi prepoznavana in analizira morebitna odklonska in neustrezna vedenja in ravnanja ter svetuje posameznikoma s tovrstnimi izkušnjami. Če glede na svoje strokovno znanje in kompetence ugotovi in presodi, da resnično obstaja sum za mobing, začne izpolnjevati svojo formalno vlogo in postopa v skladu s svojimi pooblastili in prisojnostmi, ki jih določa zakonodaja in interni akti organizacije.

POSLEDICE MOBINGA ZA ORGANIZACIJO

Za podjetja pomeni mobing velike stroške. Tarče mobinga so pogosto zatekajo v bolniško odsotnost, zahtevajo celo invalidske postopke, poveča se fluktuacija. To vodi k zmanjševanju socialne varnosti za zaposlene. Strokovnjaki si niso enotni glede stroškov mobinga za organizacijo, enotni pa so, da so ti precejšnji.

Najbolj izstopajo:

  • slabšanje delovne klime – organizacija zaradi pojava mobinga občuti upadanje pripadnosti podjetju, nizko stopnjo zadovoljstva zaposlenih in slabšanje odnosov;
  • zmanjšanje produktivnosti – nastane kot posledica slabih odnosov in slabega sodelovanja;
  • težave z motivacijo zaposlenih – motivacija za delo je ogrožena zaradi številnih negativnih vzgibov, ki vladajo v organizaciji;
  • zmanjšanje inovativnosti – zmanjšajo se inovativni prispevki posameznikov in krnijo njihove ustvarjalne zmožnosti;
  • zmanjšanje poslovnega ugleda – v dobi, ko svetu vladajo tri čarobne črke www, novica o morebitnem mobingu v določeni organizaciji hitro obkroži svet in negativno vpliva na splošen ugled podjetja;
  • povečanje fluktuacije – organizacije se zaradi mobinga spopadajo z veliko fluktuacijo, ključni kadri odhajajo drugam, tudi v tujino, in to še bolj hromi delovno uspešnost;
  • več absentizma – ne le žrtev, tudi drugi zaposleni so pogosteje odsotni zaradi slabih delovnih odnosov in zaradi upada imunosti tudi pogosteje obolevajo;
  • višji stroški – organizacije imajo višje stroške tudi zaradi odpravnin, odškodnin, dragih pravnih postopkov v zvezi z mobingom ter drugimi storitvami zunanjih svetovalcev.