Mobing – psihično in čustveno nasilje na delovnem mestu (trpinčenje) smo prepovedali in uzakonili v noveli ZDR v 6. a členu. Zanj je predpisana odškodninska odgovornost delodajalca, če ta ne stori vsega, kar je v njegovi moči, da bi mobing pravočasno preprečil. Praviloma vse gospodarske krize, tudi Covid-19, ki smo ji priča sedaj, povzročijo tudi krizo vrednot ter medosebnih odnosov in močno povečujejo tveganje za pojav mobinga v organizaciji. Četudi trenutno delate od doma iz tega niste izzuzeti.

Mobing pomeni velike posledice za posameznika, zaposlene in organizacijo, ker se izraža v uspešnosti in tudi stroškovni učinkovitosti organizacij. Zato je večina organizacij že sprejela ukrepe za preprečevanje mobinga in določila tudi tako imenovanega zaupnika za preprečevanje mobinga, osebo, ki ji zaposleni lahko zaupajo poskuse mobinga in ki je usposobljena, da prepoznava neprimerne oblike vedenja, svetuje ljudem z izkušnjo mobinga ter ukrepa v skladu s pooblastili oziroma preda zadevo v reševanje pristojnim organom ter da ustrezne informacije žrtvi mobinga.

Pojavne oblike mobinga razvrščamo v pet zaokroženih skupin na podlagi vrste neustreznega vedenja oz. napada.

1 Vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na (samo)izražanje in komuniciranje posameznika.

2  Vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na osebo kot socialno bitje in ogroža njene socialne stike.

3 Vedenje in ravnanje, ki predstavlja napad na osebni ugled.

4 Vedenje in ravnanje, ki pomeni napad na kakovost delovne in organizacijske vloge (delovnega mesta).

5 Vedenje in ravnanje, ki pomeni neposreden napad na zdravje posameznika oz. skupine.

Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično ravnanje, z vidika organizacije pa škodljivo ravnanje, ki povzroča poslovno škodo.

DELO ZAUPNIKA ZA PREPREČEVANJE MOBINGA

Zaupnik za preprečevanje mobinga opravlja tri med seboj povezane funkcije in vloge: preventivno, svetovalno ter formalno.

Zaupnik  “bdi” nad kulturo organizacije in v svoji preventivni vlogi izvaja aktivnosti, ki spodbujajo konstruktivna vedenja zaposlenih. V svoji svetovalni vlogi prepoznavana in analizira morebitna odklonska in neustrezna vedenja in ravnanja ter svetuje posameznikoma s tovrstnimi izkušnjami. Če glede na svoje strokovno znanje in kompetence ugotovi in presodi, da resnično obstaja sum za mobing, začne izpolnjevati svojo formalno vlogo in postopa v skladu s svojimi pooblastili in prisojnostmi, ki jih določa zakonodaja in interni akti organizacije.

POSLEDICE MOBINGA ZA ORGANIZACIJO

Za podjetja pomeni mobing velike stroške. Tarče mobinga so pogosto zatekajo v bolniško odsotnost, zahtevajo celo invalidske postopke, poveča se fluktuacija. To vodi k zmanjševanju socialne varnosti za zaposlene. Strokovnjaki si niso enotni glede stroškov mobinga za organizacijo, enotni pa so, da so ti precejšnji.

Najbolj izstopajo:

  • slabšanje delovne klime – organizacija zaradi pojava mobinga občuti upadanje pripadnosti podjetju, nizko stopnjo zadovoljstva zaposlenih in slabšanje odnosov;
  • zmanjšanje produktivnosti – nastane kot posledica slabih odnosov in slabega sodelovanja;
  • težave z motivacijo zaposlenih – motivacija za delo je ogrožena zaradi številnih negativnih vzgibov, ki vladajo v organizaciji;
  • zmanjšanje inovativnosti – zmanjšajo se inovativni prispevki posameznikov in krnijo njihove ustvarjalne zmožnosti;
  • zmanjšanje poslovnega ugleda – v dobi, ko svetu vladajo tri čarobne črke: www, novica o morebitnem mobingu v določeni organizaciji hitro obkroži svet, ki negativno vpliva na splošen ugled podjetja;
  • povečanje fluktuacije – organizacije se zaradi mobinga otepajo z veliko fluktuacijo, ključni kadri odhajajo drugam, tudi v tujino, in to še hromi delovno uspešnost;
  • več absentizma – ne le žrtev, tudi drugi zaposleni so pogosteje odsotni zaradi slabih delovnih odnosov in zato, zaradi upada imunosti, tudi pogosteje obolevajo;
  • višji stroški – organizacije imajo višje stroške tudi zaradi odpravnin, odškodnin, dragih pravnih postopkov v zvezi z mobingom ter drugimi storitvami zunanjih svetovalcev.